Drage obiskovalke in obiskovalci,

ta teden sem presegel pomemben mejnik. Statistični programček se je pri prikazu obiska unikatnih IP-jev ustavil in presegel številko tisoč. Hvala vsem vam, da tako veselo klikate. Hkrati prosim da se črnolasa lepotica po imenu Dolores javi in osebno prevzame nagrado. Ostalim pa tvrtka svetlobne-iluzije.si podarja word verification pri pisanju komentarjev. Obilo veselja in užitkov.

Z lepimi pozdravi,

Urban

…objavljati na internet foto komunah (?), se izogibam raznih fotoklubov, forumov… Poglejte tukaj in preberite.
Pa še to: kakšne komentarje so na internetu dobili fotografi, katerih imena so napisana z zlatimi črkami fotografije (odskrolajte do posta z naslovom Great Photographers on the Internet)!!!

Hkrati je eden izmed mojih najbolj priljubljenih pregovorov: ‘When everybody is thinking alike, nobody is thinking much!’ (bi napisal čigav je, pa ne vem).

Poletna vročina se je priplazila in udarila in četrtek je bil dan za kratke hlače. Jaz pa sem bil eden redkih ki je,sredi dneva, kratke hlače zamenjal za dolge. Zakaj? Ker protokol tako veleva. Ne moreš (smeš) priti na intervju k predsedniku države v kratkih hlačah.

Ko se v dolgih hlačah zlijem tja na Gregorčičevo, uspešno prestanem pregled na rentgenu, nas (dva novinarja in mene) odpeljejo v hladne protokolarne prostore Republike Slovenije. Šnelkurs kaj in kako se je treba obnašati (okej, osnove bontona), kje sedi predsednik, kaj bomo pili, koliko časa imamo…

Ko vstopi, se nekako začuti da ne gre za navadnega Janeza in vsaj jaz sem imel občutek da bi bil raje na Zaplani kot odgovarjal na vprašanja.
Stopi mimo mene, gre do novinarke, ji da roko, nato še novinarju. Jaz naredim korak proti njemu, da bi mu dal roko in se predstavil, tako kot bonton in protokol velevata. V tistem trenutku se on vsede…

Nimam nikakršne manije do ljudi na položajih ampak milo rečeno sem bil užaljen in predvidevam da se je slišalo ko je moja surla zletela po tleh. Obstal sem tam kot vkopan in… Nič in. Šel do torbe, zamenjal objektiv, pogledal proti predsedniku da bi preveril kaj ima za hrbtom ter v tistem trenutku prestregel rahlo kisel nasmešek ki je deloval kot opravičilo.

…je bilo fotografsko gledano izredno zanimivo. Zaradi izčrpanosti in vročine objavljam samo tole prednjo in zadnjo stran nogometne mrzlice (!).

Sicer je zelo vroče, ampak tale stran Seana T. McHugha ponuja poleg izredno tehnično dovršenih fotografij Cambridga tudi zelo podrobne nasvete, razlage in čisto hard-core fundamentalno teorijo in naprej. Prilepljen klikam in berem že tri ure. Klikni tudi ti!

Glede na to da sem rahlo razočaran z vprašanji v projektu FAQ BY YOU, sem malo posurfal v iskanju foto blogov. Moram priznati da tipični foto blogi, taki kot so večinoma na photoblogs.org niso tisto kar sem jaz pričakoval od blogov ko sem začel s svojim. So sicer zelo lepe fotografije, vendar se mi prevečkrat zdi kot da gledam kako predstavitveno stran kakega fotografa. Manjka mi opis izkušenj fotografa, kako je do fotografije prišel, način dela, nasploh celoten postopek kaj kako poteka, prigode anekdote. Pomembna stran bloganja je po mojem videnju pretok znanja. Zato sem tudi sam začel s tem, v Sloveniji se vsi prevečkrat držimo zgolj in samo svoje zelenice.
Nekak na ta način se poskušam tudi sam držati bloganja. In danes sem našel stran ki odstopa od zgoraj opisanih blogov. Pa še tipček je v Nemčiji na fuzbalu z aktualnimi prigodami in fotografijami. Me zanima če bomo kdaj kaj takega videli pri nas.

P.S. Blaž mi je v komentarju poslal link fotografskega bloga agencije Getty Images.

Karkoli vas zanima, vprašajte!

Jurc ne more objavljat fotk kar tako. Gasilcev sploh ne. Nekak ne pašejo v kontekst njegovega bloga. Zato jih pa lahko jaz. Še posebej če je ogenj v igri. Čeprav je slika njegova. Ja pač tako je. Že nekaj časa jih ni bilo na spregled, jaz vso to adrenalinsko-gasilsko zadevo pogrešam, on slika kako njegov blok skoraj mogoče gori, jaz pa ga proglasim za minutko gostujočega blogerja s tole fotko: