…ki se je, čeprav poplnoma zakrinkana, znašla na naslovnici fotografsko “častite” Sobotne priloge. Spoznal sem jo po nosu…;-)

Končno sem ustrelil detla - namesto kozla . Končno še posebej zato, ker ti po navodilih z raznovrstnih živalskih oddaj, trkanje s kamnom ob drevesa, ne prinese v slovenskih gozdovih nobenih samčkov detla. Hujše kot to spoznanje, so pogledi naključnih zablodelih sprehajalcev v slovenskih pragozdovih ki si ne znajo razložit zakaj hudiča bi kdo trkal s kamnom ob drevo - edino če ni popolnoma gladek.

Po nasvetu Jurca sem se odločil v začetnem obdobju objaviti fotografijo za nazaj. Bilo je lepo, bila je nespečnost, bilo je tudi premrzlo in prepozno da bi se odločil za karkoli drugega kot posnetek z balkona.

Čeprav se mogoče zdi ( glej vrhnji del strani, glej spodaj ), tale blog ni namenjen kinološkim zadevam, ampak izključno fotografiji. Zgolj v vednost.

Psi znajo biti noro trapasti pri svojih dejanjih. Tale ni. Hoče samo igračo ki je na vrhu dreveščka.